Kako smo razočarani, ko nas doleti prehlad takrat ko najmanj pričakujemo. Tako sem sam imel v šoli pred seboj najtežji teden in me je na začetku tedna doletel prehlad. Kako sem bil jezen. Saj veste tisti občutek, ko imate polno glavo, občasno glava boli in zamašen nos. Res se nisem počutil dobro počutil, a vedel sem, da v šoli učitelji ne bodo upoštevli mojega opravičila. Želel sem si v šolo, a nisem se mogel naučiti vsega. Zato sem se vseeno trudil in prosil le eno učiteljico, če mi lahko opraviči spraševanje. Resnično sem razočaran, kako učitelji odreagirajo. Jaz se trudim, da se učim in grem v šolo, oni pa vame dvomijo, kot da lažem. Potem pa se čudijo, zakaj otroci raje ostanejo doma. Jaz sem bil odkrit in mi učitelji niso verjeli. Prav žalosten sem bil. Vem pa eno, da naslednjič se ne bom trudil, ampak bom mamo prosil, če lahko enostavno ostanem doma. Tako se to danes dela. Na žalost, ker večina učiteljev danes ne verjame, da otroci govorijo resnico.
Ta teden sem tako hodil v šolo vseeno, če tudi sem imel močan prehlad. Veliko mi je pomenilo, da ne zamudim snovi in da pridobim dobre ocene. Lahko pa rečem, da je to bil zelo težek teden. Enostavno nisem mogel tako razmišljati, kot sem vajen. Ko je telo bolano, potem enostavno potrebuje počitek. Naslednjič bom dobro premislil, če se to splača, ali je boljše ostati doma, če se te loti prehlad.
Doma bi si tako lažje in hitreje pozdravil prehlad, ker bi pil vitamine, čaje, počival in bil na toplem. Naslednjič bom prehlad taje preležal. Kajti truditi se cel teden zato, da učitelji dvomijo vate, se resnično ne splača. Jaz sem človek, ki sem odkrit, pravičen in vem, da je laž nepotrebna. Vedno bom raje stal za svojimi dejanji. Kar pa vedno ni najlažja pot.